You are currently browsing the tag archive for the 'kajtanje' tag.
Zadnjič sem od enih zafnanih Angležev dobil v dar kaviar. (»Sva razmišljala, kaj naj ti podariva, ko si tak gurman, pa sva našla samo tale kaviar.«)
Dobro, podarjenim jajcem se ne gleda v zobe, ampak tekst na pokrovčku se pa vseeno lahko prebere in na njem je lepo pisalo Kaviar Made in Denmark, brendnejm je bil pa Kaviart. Ja super, in okus je bil še bolj puhel od imena. Ništa. Majkemi, da je bil en dan star subvencionirani maroški hlebček od vojaškega peka precej bolj aromatičen od tega danskega firlefanca. A potepuški psi lačni. Pa sem jim lepo nasul celo dozo kaviarta na tla. In kaj mislite, da se ga je kdo dotaknil? Nihče. Niti vnučki, niti mladiči, niti ofucana in zlajdrana stara fuksa mati, ki je bila že spet breja. Celo pregovorno garaške in neizbirčne mravlje so se danskega šmira nekam na široko izogibale.
Toliko o Angležih in danskem kaviarju.
Sicer pa živim sanje. Dakhla z okolico je čudovita, muhe so na dopustu v Nemčiji, v laguni vlada zatišje, naphano z optimizem špendirajočim melaninom. Yuhu. Ribe se mečejo iz vode in vsak špljas je jasno slišen, ptiči nažigajo, da je veselje, flamingi veselo brundajo in s kljuni žokljajo po sipkem blatu, stotine rdečih rakov se ob oseki gre svojo plesno masovko. Ostrige so, ribe mi nosijo moji prvi sosedje – 2 km down the beach, kot se temu reče – ker enostavno ne vejo kam z njimi. Hja, lajf je gut, še posebej, ker je dokaj blizu en fajni tuš s toplo mineralno vodo v neomejenih količinah
in z izrazitim umetniškim štihom.
Sicer sem stacioniran na drugi strani Bele sipine. Ta je paradoks. Namreč sipine v obliki lunce so po definiciji potujoče sipine, tale pa ne samo, da ni potujoča, temveč je parkirana sredi morja! Baje edinstvena reč na svetu.
In ker do nje vodi zelo zelo vigi-vagi pista (bravo Orson care!), niti slučajno ni nobene gneče. Samo ko je izrazita plima in če je veter ugoden, se prikadi kak kajter ali pa (še bolj redko) surfer.
Veter je zadnje tedne res hecen: večni pasati so izginili kot kafra, zvečer in zjutraj je bonaca, čez dan se dvigne zmorec, oziroma maestral, ki je tukaj pravi južnjak, ponoči pa brije lagan burinček, ki je – logično- severnjak. Vmes pa se lenobno pripelje kakšen vatel meglene vate.
Res, vreme za izležavanje na palubi kake jahte, v režiji Burin Yacht Kluba.
In ker je te dni, ko je bibavična amplituda poudarjeno velika, poleg rib na pladnju morje divjih ostrig, ki so malo bolj resnega okusa od tistih gojenih, pa vongol in drugih, ekstravagantnejših školjk, nastopa fenom tega bloka dobro znani proteinski fenomen. Tako imenovani lattus majesticus:
Da ne rečem buzdovanus spuderaticus:
Sorči.
(Za Nino Zorec)
Evo mene. Pojma nimam o vsem tem, pa sem naredila mini raziskavo. Obenem pa še foto tečaj pod okriljem Freye in Marcka. Slednji je bil tudi glavni vir informacij za pričujoči post.
Nekateri pravijo, da je Dakhla raj za surfanje, deskanje in kajtanje. Marck veter in valove lovi že šestnajst let. Malo v Veliki Britaniji, malo na Kanarskih otokih, malo na Karibih, pa v ZDA, zdaj v Dakhli. Pravi, da so v Dakli skozi vse leto dobri pogoji za jadranje. Pozimi piha približno 50% vsega časa, z močjo 4 boforjev, 15 – 30 vozlov. Poleti so razmere idealne: piha 90 % časa, med 4 in 9 boforji, okoli 50 vozlov. Zjutraj piha močno, sredi dneva se veter nekoliko umiri, zvečer ponovno ojača, v času sončnega zahoda pa se ponovno umiri. Lokalni termalni veter piha praviloma s severa, sicer pa lahko pride s katerekoli smeri. Valovi gredo prečno na obalo, na val se vozi s severa, ta je dolg cca 250 metrov in lahko rotira na do 4 mestih (Hm, a to kaj pove?).
Skratka, kadar piha, je v Dakhli idealno za kajtanje in surfanje, kadar ni vetra, je še vedno fino za deskanje, saj je valov na pretek. Plimovanje znaša cca 2 metra, tok, ki prihaja s Kanarskih otokov, pa zna biti precej močan. Vse je odvisno od tega, kje se nahajaš. Voda ima trenutno cca 19 stopinj, pleti je topleje. Kakšnih morskih psov ni videti, sicer pa so v laguni delfini in roza flamingoti. Laguna je namreč nacionalni park…
Kraje, kjer se driča po vodi, bi lahko razdelili na tiste v laguni, kjer je voda super gladka, brez valov in kjer se zadržujejo predvsem kajtarji, ter na kraje na zunanji, atlantski strani polotoka. Tu je vedno precej valovito in tako primerno tako za deskarje, kot surferje in kajtarje po valovih. Gužve praktično ni, lahko si čisto sam ali v družbi, kakor komu drago. Laguna je velika cca 50 kvadratnih km, kajtarji trenutno izkoriščajo le 2 kilometra. Preostanek ostaja za raziskovanje, za kar pa je potrebno vozilo na štirikolesni pogon. Nina, “spotov za furat” je torej kolikor hočeš.
V laguni je pozimi največ 50 ljudi, na atlantski strani kakšnih 10. Poleti verjetno nekoliko več. Gre za mednarodno zasedbo med katero prevladujejo Francozi, Angleži, Nizozemci, Nemci, Španci, najdejo pa se tudi Maročani, Švicarji, Portugalci, Italijani in Američani…
V Dakhli so trije kampi, dva ob laguni (Dakhla Attitude & Auberge des nomades), eden na atlantski obali (Pat’s surf camp, tu se spoznajo tudi na ribolov…). Stanejo cca 30 dh na osebo (slabe 3 eure), malo več, če se najame šotor ali bungalov. Kampa ob laguni imata svoj servis in izposojevalnico opreme. Kdor želi se lahko nastani v hotelu v mestu. Soba s tušem stane cca 100 dh (cca 10 eur). Od mesta do krajev zločina je cca 10 minut vožnje z avtom.
V Dakhlo se lahko prileti s Kanarskih otokov (Las Palmas) ali iz Casablance. Povratna karta za notranji let Dakhla – Casablanca baje nanese 1200 Dh (cca 120 eur), lahko se leti tudi iz Marakeša ali Agadirja, kjer se najame avto in odpeljete do Dakhle. Avtobus v Dakhlo vozi vsak dan, stane cca 400 dh (cca 40 eur), iz Agadirja nekoliko manj, vožnja pa traja 24 ur iz Marakeša in 18 ur iz Agadirja.
Upam, da vse skupaj kaj pove. Če najdete kakšne napake ali neumnosti, ki se nanašajo na interpretacije podatkov o vetru in valovih, pa me prosim opozorite, da popravim…
Recent Comments