Tag Archive

Je ameriška kolonija, ki jo je novonastajajoči Imperij zla leta 1898 skupaj s Kubo, Filipini in ostalim drobižem izpulil Špancem. Portoriko je bil zanimiv kot skladišče premoga za vojne parnike strička Srama, ki so iz San Juana kontrolirali Karibe, da bi z gradnjo Panamskega prekopa zlagoma zasužnjili svet. Okej, Amerikanerji umetelno pravijo, da je Portoriko »self-governing island associated with the US«, a za navadne smrtnike je Portoriko pač kolonija.

Je pa Portoriko tudi krasen pljaž. Okroglih 100 km ven iz Dakhle. In glej glej, tudi tu so imeli Španci prste vmes. V relativno zaščitenem zalivu (ki je brez akvatičnih beštij a la mala pata, morski žandar, vrag, električni skat in strupeni pajek) so postavili »Caso Español« in stražni stolp, ki ga je dobro nagrizel zob časa,

da bi lahko v miru furali djutifri ribolov. Bilo je lepo, dokler je trajalo. Potem so prišle ruske in japonske plavajoče ribiške tovarne, ki so ta del Atlantika v nekaj letih očistile vseh pelagičnih rib, nakar so prišli revni ribiči s severa in Portoriko spremenili v shantytown, vreden kakega Steinbecka, da bi maroška ablast slednjič črnograditelje preprosto zradirala z buldožerji, tako kot Cintro, Corbero in še mnogo drugih vasic ob zahodnosaharski obali.

Danes so edini prebivalci Portorika trije pripadniki kraljeve mornarice v japonkah in kratkih rokavih. Eden od njih, ima poleg umetniške žilice,

talenta za turistični biznis s patriotskim štihom,

tudi tak komunikacijski drajv, da smo se raje odpeljali ene tri kilometre naprej, na drugi konec Portorika, kjer je sicer malo bolj pihalo, je bil pa zato boljši razgled.

Družbo so nam delali trije pink flamingoti, ki pa so bili za razliko od marinca Mahmuda prav nemarno asocialni: no foto, no foto!

No. Pihalo je malo BOLJ. Orsona je stresalo kot ropotuljico. Vsake toliko je nekaj počilo, kot bi popuščala šasija (sic!) ali kaj. Naslednjega jutra je bila naša hajma nagnjena kot harašo ocurjen ruski kretničar. Karamba. So nam to skuhali obvezni nočni gostje, šakali? Po zajtrku smo dr. Špela, mr. Noro in mali Paco (odločilno) vrgli skupaj IQ na vago in po triurnem znanstvenem udejstvovanju (opazovanje z udeležbo) ugotovili, da silni veter odpihava pesek izpod desnih koles, ki se vsled tega vsake toliko glasno posedejo. Orson je bil vse bolj podoben novorojenemu teletu ali pa Marlinki Monroe nad zračnikom njujorške podzemeljske. Kakor se vzame. Ker je bilo lice matke Zemlje že itak sila mehke narave, smo žalibog vključili štirikolesni pogon, zakurblali krapotaž in kot polite kure odgagali nazaj Mahmudu v objem. Mater se nas je razveselil. Tanka je črta med vicem in peklom, med Sodomo in Gomero. Točno tako.

V stilu amerikanerskega akcionarja sem si sredi toče Mahmudovih povedi sikal »fokusiraj, fokusiraj« in se koncentriral na čudesa narave

Eto gle balije, opet se grupišu.

Uf.

Imel pa je Mahmud dva psa. Enemu je bilo ime Rico, drugemu pa Rocky. In lepši od obeh, Rico, se je zaljubil v Pacota. Mahmud je ljubosumno odguglal nazaj v bazo, znervirani mr. Noro pa je vso preostalo bando najagal v ocean. Dr. Špila, kot jo tu imenujejo, jo je odnesla z mokrimi gležnji,

Paco in Rico sta pa nadrajsala.

Paco (oblaček): »Mater dobr šejka z rito.«

Paco: »Dragi Rico, ali si videl kak psiho je naš mr. Noro?«

Rico: »Ah, ko bi ti videl, kako je šele življenje psa kraljeve mornarice… subordinacija, poniževanja, zlorabe. Proti temu je še Rusija majka…«

Paco (malo znervirano - dobro je rekel Boki, isti tata): »Dobro, dobro, ali te smem povabiti na večerjo?«

Rico: »Zakaj pa ne, od civilistov se pričakuje, da podpirajo oborožene sile, pojdive.«

Kakšen Magnifico, Paco je majkemi peder. Kužek z blagimi homoseksualnimi težnjami, ki pa jih žegnana vodica in vzgoja v pravi veri zmoreta eliminirati.

Ni vrag, razmišljam o roza tongicah in za kontrapunkt o gusarski kljuki.

Dr. Špila je skeptična.

Zjutraj smo šli.

Rico se je zaljubljeno cmeral in tekel za nami vse do goudrona.

Tudi dr. Špila je bila mehka: »Pa dej, saj lahko še njega vzamemo sabo,«

je perfidno brenkala na anarho-pacifistične strune.

Mr. Noro: »Jok, brate.«

Kot da se ga vse to ne tiče, je Paco tačas viziral prihodnost, ki gotovo še skriva kako hot presenečenje.

Nadaljevanje sledi.