Špela Kalčić
Objektiv, marec 2008

Mbark Elkahia je zeliščar. Zeliščarji so bili že njegov oče, ded, praded in tako nazaj. Zeliščar bo, in šalah, tudi njegov drugi sin, osem letni sin Abdulah. Poklic tradicionalnega zdravilca je stvar dedovanja. Mbark se je nanj začel pripravljati že v rani mladosti, ko je pomagal v trgovini svojega očeta. Po končani šoli je iz rodnega Guelmima odšel na zeliščarsko šolo v Marakeš, kjer je opravil še tri leta specializacije in prejel diplomo, ki danes visi na steni njegove prenatrpane trgovinice z zelišči in vsem, kar še sodi v trgovino te baže. Slednja potrjuje, da dobro pozna zelišča in njihove zdravilne lastnosti, ter da jih zna uporabljati v zdravilne namene. Rad se pohvali, da ima najbolje založeno zeliščarsko trgovino v Dakhli in da po nasvete k njemu hodijo tudi zeliščarji sami. No, dejstvo je, da ga ljudje, ki prihajajo k njemu, kličejo po imenu, kar nedvomno priča o tem, da ga v mestu dobro poznajo.

Brez stranskih učinkov

Maroko ima, tako kot druge mediteranske dežele, bogato tradicijo rabe zdravilnih zelišč. Maročani se v največji meri zanašajo na zdravljenje z njimi, saj so sintetična zdravila dokaj draga. Raje kot k zdravniku in v lekarno, hodijo k zeliščarju, ki mu opišejo svoje težave, ta pa jim “predpiše” in sestavi zdravilo. Namesto tablet in injekcij, ljudje konzumirajo zeliščne čaje, sirupe, poparke in praške, si vtirajo zdravilna mazila in polagajo zdravilne obkladke. Kar ne pomeni, da marsikdo med njimi ne bi z veseljem pogoltnili kakšne tablete, če bi jim jo kdo radodarno odstopil. Ob pomanjkanju sredstev se marsikdo zdravi kar sam in zanaša na tradicionalna znanja ter nasvete lokalnega zdravilca. Mnogi zdravilci poznajo široko paleto zdravilnih zelišč, in njihovih učinkovin in večina naravnih zdravil, ki temelji na bolj ali manj preverjenem znanju, je zelo efektivnih. Kar niti ne preseneča, saj je kar 25% sintetičnih zdravil, ki se danes dobijo na tržišču pripravljenih na osnovi izvlečkov zdravilnih rastlin. Le da so ti izvlečki pogosto koncentrirani in kombinirani z drugimi substancami. Tako imajo tudi stranske učinke. Tudi zaradi tega marsikateri Maročan prisega le na zelišča. “Klasična zdravila imajo stranske učinke, zelišča ne”, pravi Nisha, natakarica bližnjega kafeja. “Zaradi tega raje hodim k zeliščarju kot pa v lekarno.” Njeno stališče ni osamljeno. Bančni uslužbenec, ki že drugi dan zapored po naročilu sodelovca teka k Mbarku po zdravila zatrjuje, da se z zelišči lahko zdravi karkoli, “le razmerja je potrebno poznati, ker z njimi sicer lahko še koga ubiješ.” No, kot kažejo raziskave, so primeri, ko bi zdravljenje z zelišči ogrozilo življenje zelo redki v primerjavi s stotinami tisoči poročili o škodljivih vplivih zdravil, o katerih vsako leto poročajo farmacevtske družbe. Vendar tudi zelišča niso povsem neškodljiva. Izkušenih in dobro podkovanih zeliščarjev je vse manj, kar pa jim ne preprečuje, da kljub temu ne bi opravljali cvetočega zeliščarskega posla.

Najbolje založen v Dakhli

Mbarkova trgovina je prava paša za oči. Pod arkadami pred trgovino stojijo vreče z razno raznimi koreninami in koreninicami, lubjem, semeni, zelišči, smolami, kamni in kristali. Mnoge rastline so lokalnega izvora, med njimi poznam le redke. Npr. iris, žajbelj, timian ali sivko, vrtnične cvetove, nagelj ali kafro. Police v trgovini so obložene z naravnimi kozmetičnimi preparati kot so razne vazeline, šminke, kreme, šamponi, mila, parfumi, mošus, kana, kola, mazilo proti hemeroidom, milo, zelena kozmetična glina gazul in zobna pasta iz misvaka. Na razpolago so vrtnično, avokadovo, koruzno, kokosovo, kafrino olje, razna olja za lase in pripomočki kot so paprinati robčki, vata, ploščice za ribanje podplatov, rokavice za odstranjevanje odmrlih celic s telesa, posodice za kolo, krtače za lase in glavniki, ogledalca, lasnice, šablone in injekcije s pomočjo katerih si ženske s kano umetelno poslikujejo svoje okončine. Na Mbarkovih policah se skrivajo še dišeče palčke in različne dišave ter kadila za dišavljenje doma, okvirji za fotografije, ključavnice, frnikole, vinski kis, zadrge, sveče, lepilo, tudi atrix in nivea krema. Pa še kaj. Kdor pride k Mbarku, ne odide praznih rok.

V trgovino pravega zeliščarja sodijo tudi tespihi – muslimanski roženkranci, leseni in taki, ki se svetijo v temi. V kletkah pred trgovino so želve, golobi, kanarčki in papige, v posodi z nagljevimi semeni se najdejo kurja in golobja jajca, med lubjem še sipine kosti. S tramov visijo posušeni kameleoni – mali in veliki, ki v sebi nosijo jajčeca, posušeni kuščarji, ježi, gazelje in nojeve noge, rog afriškega grbastega goveda zebu, gazelja glava, vreče z mešanico kačjih kož, razni papirnati paketki, želvji oklepi, gazelja koža, kovinski etuiji za izdelovanje hidžabov – amuletov, natrgana LP plošča “Crusader” Chris de Burgha in posušena sova. Vhod trgovine krasi ogromna kobrina koža. Kot se spodobi je zeliščarjeva trgovina najbolj pisana med vsemi trgovinami na suku. “Mbark, za kaj se uporablja golobja jajca? Kolikor vem, niso užitna.” – “Če imaš utrujene oči, jih zmočiš z vodo in za nekaj časa položiš na oči.” – “Kaj pa prazno nojevo jajce?” – “Ah, to je reklama. Imam ga od leta 1975.” Ni vse, kar je razstavljeno, namenjeno zdravljenju. Kanarčki, papige in golobi so tu zato, ker je Mbarek strasten ljubitelj ptic. Poleg trgovine z zelišči ima še eno s pticami, ki pa mu ne nosi denarja. Mladina mu vsak dan prinaša golobe, med katerimi so najbolj cenjeni španski pismonoše. Pred kletkami se ustavljajo mimoidoči vseh starosti, najbolj zainteresirani med njimi pa so moški. Strasten ljubitelj golobov, ki se pri Mbarku oglasi vsak dan, pravi, da jih ima doma 40. “Tako, za užitek. Če ne slišim njihovega gruljenja, postanem nemiren.”

Indikacije

Vhod tradicionalne zeliščarske trgovine navadno krasijo umetelne razstavljene živopisane začimbe, a Mbark jih uporablja le za pripravo zdravilnih mešanic. V Dakhli s pretežno saharskim prebivalstvom, te ne gredo najbolje v promet. Pri kuhi uporabljajo manj začimb kot Maročani. Mešanica iz kumine, grantanih jabolk, lubja nekega endemičnega drevesa in tefre pomaga pri želodčnih razjedah, gastritisu, povečani kislini, slabi prebavi ali pomanjaknju apetita. Pred vsakim obedom se kavno žličko mešanice poplakne z malo vodo. Naprodaj je za 20 dirhamov (slaba 2 eura), Mbarek pa ob nakupu priporoča, da se izogibate alkoholu, kavi, cigaretom, popru in agrumom. Podobna mešanica je namenjena ljudem, ki trpijo zaradi prebavnih motenj kot so napihnjenost, zaprtje in diareja. Na razpolago je še mešanica za vnetja genitalij in takšna, ki omogoča dobro spanje. Slednjo se doda omaki, ki se jo poje pred spanjem. Mešanica, ki pomaga pri prekomernem izpadanju las je med dražjimi. 10 gramov stane 80 dirhamov (slabih 8 eurov). Zmeša se jo z olivnim oljem, vtre v lasišče, pusti delovati nekaj časa, nato pa dobro spere z vodo in šamponom. Mbark pomaga, ko vas boli glava, vas daje migrena, imate vročino, dermatitis, ekcem ali luskavico. Če vas boli zob, ste se prehladili, vam teče iz nosa, grdo kašljate, imate astmo, bolečine, povišan krvni tlak ali aritmijo. Na razpolago je 40 rastlin za zdravljenje kožnih bolezni, 27 za bolezni ledvic in mokril, 26 za diabetes, 23 za prebavila, 22 za bolezni jeter, 16 za bolezni dihal in 13, ki naj bi bila učinkovita pri nekaterih rakavih obolenjih.

Dan preživim v trgovini in opazujem, kaj se dogaja. Mimogrede ugibam, čemu bi služili vsi ti kameleoni in sova. Vem, da se tradicionalna medicina poleg zelišč poslužuje tudi živalskih delov in da v ruralnih severnoafriških družbah pogosto predstavlja edino dostopno obliko zdravljenja. Zdravljenje z živalmi temelji predvsem na verjetju v njihove magične moči, medtem ko so njihove medicinske učinkovine prej stvar folklore kot dognanj, ki bi temeljila na preverjenih farmakoloških dejstvih. Kuščarji tako nastopaju v mnogih magičnih receptih in tisti iz vrste Uromatyx krasijo marsikatero zeliščno stojnico. Mnogi se jih na smrt bojijo, saj verjamejo, da so strupeni. No, v resnici edini dve strupeni vrsti živita v Južni Ameriki. Mbarek pravi, da so jajčeca velikih posušenih kameleonov dobra pri zastrupitvah s pokvarjeno konzervirano hrano. Zdravilni zvarek se pripravi iz mletega jajčeca in zdravilnih zelišč, ki se jih prekuha v vodi. Napitek pomaga razstrupiti telo.

Kameleonova dimna kopel in želvja omakca

Še bolj kot zdravilno, se kameleonom pripisuje magično moč. Prekajevanje v dimu posušenega kameleona odpravi marsikatero težavo. Naprimer, hudiča. Hudiča imaš, če te vara žena ali če je v hiši prepir. V takem primeru najbolj pomaga mali kameleon, ki ga skupaj s pestjo semen črne redkve in nekaj apnenčastimi kamenčki vržeš v oglje, nato pa se nad nastalim dimom dobro prekadiš. Seveda čudodelna moč kameleona ojača, če prošnjo za izgon hudiča v molitvi nasloviš na boga.

Ženske možem, ki skačejo čez plot, v upanju na ponovno vzpostavitev njihove zvestobe, v hrano pogosto podtikajo kameleonje meso in kosti. Kmalu po tem, ko Mbarek razloži kako stvar deluje, se pri njem oglasi Saharka zrelih let. Malo se smehlja in poizveduje za sestavinami, ki jih potrebuje. Vzame tri apnenčaste kamenčke, glavne sestavine pa Mbark nima. “Tale tukaj potrebuje živega kameleona,” mi tolmači dogajanje – “Za kaj pa živega?” – “Zato, da bo zapeljala svojega moža.” Vprašam jo, če stvar deluje. Prične se hihitati in si z rokami zakrivati usta. “Ja, s takšnimi težavami se ponavadi ukvarjajo ženske,” komentira Mbark “Kaj pa moški? Ali pridejo kdaj zaradi impotence ali enostavno prepustijo, da se s tem ukvarjajo njihove žene?” – “Seveda. Ali pa, če jih nobena ne mara.” –”In kako jim pomagate?” –”Pomagajo si sami. V hidžab dajo kobrino kožo in koranske verze. Splošno znan recept.” – “In čemu vse tiste vreče kačje kože?” – “Skupaj s tole korenino jo zmelješ v prah, zmešaš z olivnim oljem in narediš masko za lase. Tako postanejo močnejši in ne izpadajo.” – “In če bom potrebovala pomoč, lahko h vam pridem po hidžab?” – “Ne, to je samo za muslimane. S Koranom je treba biti pazljiv. Zaradi tega ženske v času menstruacije hidžab vedno snamejo. Ne sme se golfati. Bog te stalno gleda. Nekega dne boš šel nazaj v zemljo in takrat boš odgovarjal za svoja dejanja. Dokler si živ, moraš delati tako, da zaslužiš na tem svetu, predvsem pa na onem.”

Magično moč se pripisuje tudi želvam. Islamsko učenje njihovo uživanje sicer prepoveduje, saj zaradi mrhovinarskega načina prehranjevanja veljajo za nečiste, a tradicionalna medicina v primeru prebavnih motenj in vročinskih stanj dopušča uživanje njihovega mesa ali jajc v zdravilne namene. V Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu je razširjeno tudi prepričanje, da želvja kri uspešno odpravlja bradavice, zmešana z medom pa vrača apetit dojenčkom, ki se nočejo dojiti.

Neka gospa pristopi šele, ko stranke pred njo zapustijo prizorišče. Vstopi v trgovino, tako da je s ceste ne vidijo in se na smrt resno posvetuje z Mbarekom. Videti ni prav nič zadovoljna. Mbarek ji da želvo in ta jo hitro skrije pod dželabo. Nato mu narekuje, katere zeli in začimbe potrebuje. Nekatere stranke za recept vprašajo zeliščarja, nekatere z njim pridejo kar same. Dotični gospe ga je posredovala prijateljica. Enkrat ga je že preizkusila in ker je takrat deloval, ga bo uporabila tudi tokrat. Ima težave z možem. Vara jo in ne daje denarja za gospodinjstvo. Po islamskih standardih velja za slabega muslimana in slabega moža. Iz želvje krvi, zeli in začimb bo skuhala omako, s katero bo postregla možu. Upa, da ga bo to spametovalo.

Sipinja kost za lep nasmeh

Pozno popoldne je v trgovinici vedno več prometa. Nek moški pride po prozoren kristal. Zdrobljen v prah pomaga zaustaviti krvavitve pri britju. Nato pride gospa, ki potrebuje zelišče za otroka z vročino. Nato moški, čigar dojenček že nekaj noči noče spati. Kupi taisti kristal in smolo. Vse skupaj bo zažgal in prekadil sobo. Upa, da bo to uspavalo otroka. Naslednja stranka kupi sipino kost in majhno belo školjko. “Kaj boste počela s tem?” – “Kost bom zmlela v prah in si z njim sščetkala zobe. Vsebuje veliko kalcija, zato zobje postanejo beli in sijoči. Školjko bom položila v kozarec limoninega soka. Po desetih dneh bo nastala maska za obraz, s katero si bom odstranila kožne pege.”

Oglasi se tudi zeliščar, ki prodaja kozmetične preparate. Mbark se pohvali: “Vidiš, ne pozna zelišč. Čeprav jih prodaja, zaradi alergije prihaja k meni. Ima astmo.” Ljudje zelišč ne poznajo dobro. Večinoma se zanašajo na znanje zeliščarja, zapomnijo pa si le imena tistih, ki so jih že kdaj uporabili. “Mbark, čemu pa tista posušena sova?” – “To je, če imaš kožnega raka. Sovino meso položiš na obolelo mesto in pomaga.”

Oglasi se Mbarkova stalna stranka. Pravi, da ga boli glava, da je pod stresom in neznansko utrujen. Potožil se je bratu, pa mu je svetoval, naj skoči do Mbarka. Ta na tehtnico položi papir in nanj natrosi nekaj rumenih in belih kristalov, nekaj začimb in zeli. “Vam bo to pomagalo?” – “Upam. Vedno, kadar mi klasična zdravila ne pomagajo, mi pomagajo zelišča. Vsekakor ne more škoditi. Poleg tega pomaga tudi, če verjameš, da bo pomagalo.” In ljudje verjamejo marsikaj.

Zdravilna moč koranskih verzov

Čez cesto stoji glavna mošeja v Dakhli. Mbarek ob vsakem muezinovem klicu h molitvi odide klanjat. Medtem na trgovino pazi njegov najstarejši, 12 letni sin Hasan, ki je najboljši v svojem razredu. Veliko že ve o zeliščih, a ga posedanje v trgovini ne zanima. Rad bi postal zdravnik in oče ga v njegovi želji podpira. Po večerni molitvi marsikdo zavije še h zeliščarju. Vedno več je takih, ki prihajajo zaradi težav, pri katerih samo zelišča niso dovolj.

Lastnik bližnje restavracije Ahmed, razlaga: “Rastline zdravijo bolezni, ki jih povzroča narava. Vročina, mraz, prepih, bakterije in podobno. Obstajajo pa tudi bolezni, ki prihajajo od drugod. Muslimani verjamemo v nevidni svet angelov in demonov. Če imaš demona, pomaga le Koran. Ponavadi te z njim zdravi imam. Z branjem koranskih verzov ugotovi, katero vrsto demona imaš in ga poskuša izgnati. Takšno zdravljenje predstavlja sestavni del islamske doktrine. No, mnogi zdravilci, s Koranom zdravijo tako, da izdelujejo amulete s surami, jih zažigajo in podobno. A Korana ni dobro nositi na sebi ali ga pisati. Še zlasti ne v magične namene. Če z njim poskušaš delovati na svojo ali tujo srečo, na svojo ali tujo prihodnost, delaš proti islamu. Prihodnost pozna le Bog in le on ve, zakaj je dobro, da nimaš denarja ali ne moreš imeti otrok. Edino, kar imam sme, je recitiranje Korana v steklenico vode, s katero se umije tisti, ki ima težave z nevidnim svetom.”

Pride mladenič zaskrbljenega obraza, ki Mbareku diskretno pomoli listič, na katerem piše, kaj potrebuje. “Bil je pri fikheju (religioznem zdravilcu). Rekel mu je, naj na ognju skupaj s točno določenimi koranskimi verzi zažge ježeve bodice in nekaj oslovskega kopita. Ima demona.” Potem se oglasi moški, ki kupi 7 golobjih jajc. “Zakaj pa to?” – “Ima hudiča. Težave z ženo. Fikhe mu je naročil, naj vsak dan v tednu enega vrže v ogenj in se razkužiti z dimom. Ob tem bo vedno hkrati zrecitiral tudi suro.”

Mbark dobro pozna najbolj intimne težave ljudi. Tudi če mu jih ne zaupajo, iz sestavin, ki jih kupujejo razbere, v katerem grmu tiči zajec. Če greš k zeliščarju, je enako, kot da bi šel k spovedi. “Tale ima veliko težav. Z ženo, z delom, z denarjem. Je ribič a letos zaradi vremena ulov ni dober. Bil je pri fikheju, ki mu je naročil, da naj 4 dni zapored skupaj s suro na ognju zažge tole.” Mbarek skrbno odmeri smolo arganovega drevesa, stehta kristale, zelišča in začimbe ter zvije 4 lične paketke.

Čarobna sveča za 200 dirhamov

Okoli desetih zvečer pride mladenič, ki išče žafran. Trgovina zadiši po tipično kovinsko-žafranastem vonju in mladenič je zadovoljen. “Tale žafran je zelo dober.” – “Kaj boš pa skuhal?” – “Ne ne, tole ni za kuho. Sem bolan.” – “Kaj ti pa je?” – “Zelo sem bolan.” Odpenjati prične srajco in pokaže amulet, ki ga nosi skritega za njo. “Zelo zelo sem bolan.” Mbark prinese še kos svinca. “Čemu pa to?” – “Tale ima šejtana.” – “Je to isto kot hudič?” – “Ne, to je veliko huje. Ima slabe misli, počne slabe stvari in s tem ne more prenehati. Fikhe mu je naročil, naj žafran zmeša z vrtničnim oljem in ko se obarva oranžno, z njim na papir zapiše neko suro in jo nato zažge. Svinec bo segrel na ognju in ga vrgel v posodo z vodo, ki jo bo držal nad glavo. To bo pomagalo.”

Ko se zdi, da se je delovnik že končal, v trgovino zakoraka pražnje oblečena matrona v črno beli saharski tančici prve kvalitete. Stopi za police v zadnjem delu trgovine, kamor nima vsak vstopa. Mbark me pokliče, naj pridem pogledat. Matrona z izdatno količino make-up-a na obrazu, ki si je medtem z glave že snela tančico, je dekorirana z zlato krono in umetelno pričesko z umetnimi kitkami. Zelo je zadovoljna. Pred desetimi dnevi je k Mbareku prišla prižgat prvo svečo. Z nekim Mavretancev hodi že dve leti, predloga za poroko pa od nikoder. Mbarek je v kozarec vložil Mavretančevo fotografijo, na svečo z vrtničnim oljem zapisal koranske verze, jo pritrdil na vrh kozarca in pustil goreti. Prvi dan sta tako prižgala tri sveče, drugi dan tri in tretjega eno. Dan po sedmi sveči je bila matrona zaprošena za roko. Mbarku je prišla sporočit , da se pripravlja na poroko, ki bo naslednjega dne.

Mbarek je torej tudi fikhe. K njemu hodijo ženske, ki si želijo, da bi se njihovi otroci poročili. V kozarec vstavi fotografijo mladeniča in mladenke za katera si matere želijo, da bi združila svojo prihodnost, listek, na katerega zapiše njuna imena in imena njunih mater, ter suro, ki bo pripomogla k skorajšnji poroki. Spet druge prihajajo, ker so jih zapustili možje in si želijo njihove vrnitve. Na razpolago so sveče v beli, rumeni, zeleni, rdeči in črni barvi. Barvo sveče se izbere glede na barvo polti človeka, na katerega bi radi vplivali. “Mbarek, ali obstajajo tudi zeleni ljudje?” – “Seveda. Nekateri imejo polt zelenkaste barve. Predvsem Saharci.” – “In kakšne barve sem jaz?” – ” Med belo in rumeno.” – “In koliko stane, da prižgete svečo?” – “200 dirhamov (slabih 20 eurov). Vendar ne zračunam vsakemu. Odvisno od tega, ali je dober ali slab človek, v kakšnem finančnem stanju je in kakšne težave ima.” – “Pa niste rekli, da je pisanje Korana proti načelom islama?” – “Seveda. Vendar menim, da pomagati ljudem v težavah ni greh.”

Mbark dela vsak dan od ranega jutra pozno v noč. Poleg zelišč, Korana in ptic, ima rad še nogomet in potovanja. V svojem zvezku že od leta 1986 beleži rezultate vseh tekem na svetovnih prvenstvih. Leta 2002 je Slovenija proti Španiji izgubila z 2 proti 3. Vsako leto junija za tri mesece zapre trgovino in kam odpotuje. Bil je že v Egiptu, Senegalu, Maliju, Gabonu, na Slonokoščeni obali in v Franciji. Letos namerava 14 dni s prijatelji igrati nogomet, potem pa se bo z ženo odpeljal na počitnice v Egipt. Posel z zelišči mu nedvomno omogoča udobno življenje.