Špela Kalčić

Objektiv, julij 2009

pobje_lažni_vodiči

Lahko nastopi kot študent z baby face-om. Lahko deluje kot lepo oblečen džentelmen. Lahko privzame identiteto v moder bubu in šeš oblečenega beduina. Lahko se izdaja za free-lance vodiča. Vse lepo in prav, le da v Maroku free-lance vodičev ni. So le uradni vodiči z licenco in t.i. faux guides, v dobesednem prevodu lažni vodiči, ki so prepovedani. V preteklosti so strli duha marsikaterega popotnika, ki se jih je zaman otepal, ko so mu vsiljevali vodenje skozi medino, prehranjevanje v bratrančevi restavraciji, spanje v stričevem hotelu, kupovanje preprog v bratovi trgovini, v najslabšem primeru pa kar nakup celega kilograma hašiša. Odkar je bila leta 1994 ustanovljena Brigade Touristique, torej turistična brigada, ki jim preprečuje delovanje, jih je bistveno manj. Kogar zalotijo pri delu, oglobijo, v nekaterih primerih sledi zaporna kazen.  A dokler bo v Maroku brezposelnost, bodo tudi lažni vodiči. Šolanje za uradnega vodiča je namreč dolgotrajno in drago in… od nečesa je treba živeti.

Največ jih je v mestih kot so Tanžer, Fes in Marakeš, sicer pa se nanje naleti na vseh destinacijah, kamor zahajajo turisti. Vsi so specializirani za vodenje turistov do hotelov, restavracij, trgovin, barvalnic usnja, specialnih sukov in drugih »potrošniških točk«, kjer imajo dogovorjeno provizijo. Ciljajo na tiste, ki delujejo izgubljeno ali kot da so ravnokar prispeli. Znali vam bodo natveziti vse mogoče zgodbe, od tiste o avtobusih, ki ne vozijo in hotelih, ki da so zaprti, do tiste o hoji skozi medino v napačni smeri in nevarnosti destinacije, kamor se odpravljate. Njihov edini cilj je, da z vašo pomočjo zaslužijo nekaj denarja. Nekateri med njimi so sleparji, nekateri tatovi, nekateri dilerji. Nekateri so zelo vsiljivi. A mnogi med njimi znajo biti izredno prijazni, simpatični  in celo očarljivi. Poleg tega govore številne jezike, so razgledani in znajo biti prijetna ter zabavna družba.

Prav zaradi tega pomoči vodiča brez izkaznice maroškega Ministrstva za turizem  ne gre kar tako zavreči. Z njegovo pomočjo se lahko veliko hitreje prebijete skozi medino, ki zna še zlasti v Marakešu in Fesu delovati kot neprehoden labirint vijugastih in slepih ulic. Poleg tega da prihranite čas, pa se  z najetim spremstvom znebite vsiljivcev, ki vam bodo, čim boste odprli zemljevid, s katerim bi se posvetovali za pravo smer,  priskočili in karseda  zagreto ter vztrajno ponujali pomoč.

Koliko plačati? Uradna tarifa za poldnevno vodenje znaša 180 dirhamov (cca 16 eur), za celodnevno  350 (32 eur). Seveda so vodiči dobri pogajalci in vam ne bodo predlagali realne cene za svojo storitev temveč ceno, za katero menijo, da vam pristoji. Bogatejši ko zgledate, dražje bo! Zaradi tega se cenkajte. Realna cena ponavadi znaša pol manj. A ne smete pozabiti, da je vodič s tem, ko ste ga najeli, izpolnil le polovico svoje misije. Sedaj vas mora pripeljati še do trgovcev, pri katerih ima približno 40 % provizijo. Kjer se lahko kaj hitro znajdete v zanki ponovnega pogajanja za preprogo, ki je sploh niste želeli kupiti. Ogled trgovin in stojnic za vodiča predstavlja dodaten dohodek, zaradi tega mu v primeru, da se nakupovanju želite ogniti, za vodenje ponudite večji honorar.

Še vedno ne želite pomoči? Zmerjanje ne bo pomagalo. Najbolje je, da ohranite mirno kri in ves smisel za humor, ki ga premorete. Ignorirajte kakršnokoli neželjeno pozornost. Vam še vedno sledi? Brez panike, če nič drugega, lahko še vedno zakričite: »Faux guide! [Fo gid!]«