V SSKJ med besedama “prekaten” in “prekidati” ni nobene besede (“prekernost” bi tam namreč morala biti).
Rahlo moteče je, da si kar vsi poprek jemljejo pravico izmišljati si izraze, za katere se zlagoma pozabi, da so izmišljeni.
Novinarji jih povzamejo in za njimi še raja.
Tako se je zgodilo z izrazom “javnost”,ki mu je nekdo po srbohrvaškem vzorcu pritaknil množino.
Pa z Mangartom, ki so ga kar vse počez pisali kot Mangrt, s sklopom “kontaktirati z nekom” (zdaj vsi kontaktirajo nekoga….itn.
Dragi Silvo, jezik je živa materija in se razvija skupaj s človeštvom. Na to nimava vpliva ne vi ne jaz, imava pa svobodno voljo, da se odločiva, ali bova nove besede uporabljala ali ne. Jaz se nekako nagibam k temu, da uporabljam tiste kalke, za katere ni bolj slovenskega izraza. Poleg tega se SSKJ ne obnavlja vsako leto, internet je glede sodobnega življenja bolj ažuren, ne pa nujno tudi točen. No, pa saj tudi SSKJ ni vedno točen…
Izpeljana iz latinskega glagola precor pomeni prekernost biti prisiljen prositi in moliti, da bi
obdržal službo. Izraz označuje socialni položaj dela in bivanja v obdobju ultraliberalizma.
- množenje atipičnih oblik zaposlitev (za določen čas, pogodbeno, na poziv);
- ukinjanje zaposlitev za nedoločen čas s pripadajočimi garancijami;
- zmanjševanje obsega socialnih pravic, ki so vezane na delo. V neoliberalnem
kapitalizmu je delo vedno bolj suženjsko;
- posplošena prekernost je spodkopala pogajalsko in politično moč institucij
kontraoblasti, ki organizirajo garantirane (sindikatov pa tudi levih političnih strank, v
kolikor se sploh še nanašajo na subjekt dela in niso postale odkrito neoliberalne);
- individualizirani, nepovezani, nesolidarni in neorganizirani negarantirani so lahka
tarča za izsiljevanje s strani tako imenovanih delodajalcev;
- potrebujemo nove organizacijske oblike sindikalnega/družbenega/političnega boja.
2 komentarji
Comments feed for this article
december 5, 2011 at 3:28 popoldan
silvo centrih
V SSKJ med besedama “prekaten” in “prekidati” ni nobene besede (“prekernost” bi tam namreč morala biti).
Rahlo moteče je, da si kar vsi poprek jemljejo pravico izmišljati si izraze, za katere se zlagoma pozabi, da so izmišljeni.
Novinarji jih povzamejo in za njimi še raja.
Tako se je zgodilo z izrazom “javnost”,ki mu je nekdo po srbohrvaškem vzorcu pritaknil množino.
Pa z Mangartom, ki so ga kar vse počez pisali kot Mangrt, s sklopom “kontaktirati z nekom” (zdaj vsi kontaktirajo nekoga….itn.
Lep pozdrav
Silvo Centrih
Tržič
december 9, 2011 at 9:48 am
E-migrator
Dragi Silvo, jezik je živa materija in se razvija skupaj s človeštvom. Na to nimava vpliva ne vi ne jaz, imava pa svobodno voljo, da se odločiva, ali bova nove besede uporabljala ali ne. Jaz se nekako nagibam k temu, da uporabljam tiste kalke, za katere ni bolj slovenskega izraza. Poleg tega se SSKJ ne obnavlja vsako leto, internet je glede sodobnega življenja bolj ažuren, ne pa nujno tudi točen. No, pa saj tudi SSKJ ni vedno točen…
Sicer pa k pojasnilu: izraz se že vsaj 10 let izdatno uporablja v Sloveniji in po svetu v zvezi z družbenoaktualnim pojavom, ki ga na Ljudmili (http://www.ljudmila.org/kitch/medijske/a-prekernost.pdf) definirajo takole:
Izpeljana iz latinskega glagola precor pomeni prekernost biti prisiljen prositi in moliti, da bi
obdržal službo. Izraz označuje socialni položaj dela in bivanja v obdobju ultraliberalizma.
- množenje atipičnih oblik zaposlitev (za določen čas, pogodbeno, na poziv);
- ukinjanje zaposlitev za nedoločen čas s pripadajočimi garancijami;
- zmanjševanje obsega socialnih pravic, ki so vezane na delo. V neoliberalnem
kapitalizmu je delo vedno bolj suženjsko;
- posplošena prekernost je spodkopala pogajalsko in politično moč institucij
kontraoblasti, ki organizirajo garantirane (sindikatov pa tudi levih političnih strank, v
kolikor se sploh še nanašajo na subjekt dela in niso postale odkrito neoliberalne);
- individualizirani, nepovezani, nesolidarni in neorganizirani negarantirani so lahka
tarča za izsiljevanje s strani tako imenovanih delodajalcev;
- potrebujemo nove organizacijske oblike sindikalnega/družbenega/političnega boja.
LP, Špela