Kljub izjemni zaposlenosti,
najdem vsake toliko čas,
da se ozrem naokoli.
Ma, v bistvu sem Laki Luk, Srečko Glikspilz, Fortunato Bonheur, Baraka Laufik. Nič mi ne manjka. Vsega imam preveč.
C’est la vie. Eni jedo, drugi smo v glavnem drobtinice z mize.
8 komentarji
Comments feed for this article
junij 7, 2009 at 3:21 popoldan
Vrtnar
A glumiš amater-speleologa? So v Sahari takisto podzemni rovi? Čoveške ribice?
junij 17, 2009 at 12:27 am
moro
Ma ne, samo žeja tuintam pritisne, pa se je treba za kako primerno mlakužo ozreti. Tale lokva je recimo ekvivalent žive vode, t.im. zlate kapljice gorenjega slapa Savice.
junij 8, 2009 at 1:16 popoldan
alfijo
a ti je padel kakšen kos mesa v skrinjo??
junij 17, 2009 at 12:28 am
moro
Ahaha, če rečem, da se mi je še tri dni spahovalo po mrtvi kameli, ne lažem.
junij 20, 2009 at 10:58 am
miličnik Vito
blagor puščavniku za dobrote ki jih proba želodček izpod tvoje kuhalnice
moje oči so polne slovenske foušije
julij 2, 2009 at 12:02 am
moro
ja, hvala in nič bat, zadnje čase imam res srečo, to so res že prave bakanalije, zadnji vrhunec je bil rarogi in en morski pajek sredi puščave, medtem ko se je pripravljalo na eno orenk nevihto, ki pa se je na koncu izcimila v nekaj strel in nekaj ludih barv. ampak raki so bili pa ta zaresni
julij 2, 2009 at 5:39 am
miličnik Vito
Pazi da se ne porediš, da Orson ne izpreže od te silne teže, se je navadil na lahkost odkar je mene pozabil. Drgač pa če bi rad nevihte, tle je ko v tropih, vsak dan poslijepodne kišica, če maš srečo je še toča zraven. Poleg “globalne krize” smo dobili še ekvatorialno vreme, hvala Alahu, katerega bomo baje molili čez 30 let tudi v EU.
drži se
julij 2, 2009 at 9:38 am
E-migrator
Ja, malo vampka pa sem dejansko zadobil. Doubledeckerja. Ki prhuta v silnem vetru kot ameriška zastava v oporišču Bagzan. Tudi tu vreme krejzi. Vsaj kaj dogaja. Alaha boste čez 30 let milili in mazili, jaz se bom pa v grobu obračal.