NLP

V februarju novega leta 2009 se javljam ponižno in skesano,

ker sem od avgusta leta 2008 dalje tako malo igrala po klaviaturi svojega abakusa in se za tukajšnje strani bolj malo menila. Ali to pomeni, da nisem imela česa povedati in da sem intelektualno presahnila kot Cerkniško jezero? Morda je kaj na tem, morda pa tudi ne. Kdo bi vedel.  

Zadnje čase sem spet vsa liminalna. O slednjem pričajo tudi moji rapidno se spreminjajoči statusi na fejsbuku: “in a complicated relationship”, “single”, na koncu pa kar “married”.  Pri slednjem je ostalo, in tudi bo, pa če je res ali ne. No malo me skrbi, ker so zadnjič v Jalli že razglasili datum poroke, to je 26. 2. tega meseca. In to ne da bi ženin privolil spljoh. Rekla sem bila namreč: “če ne dobiš državljanstva, se bom jaz s tabo poročila.” Po poti domov pa mi je Ist-o.k., ki je slišal le: “in ti boš priča,” preslišal pa ”če ne dobiš državljanstva”, razložil, kako bo zadeva potekala: “Prisegla bosta na Koranu in pred pričami.” “Eto ti, zdej pa maš muslimana,” so prepevali ptički medtem ko se je delal nov dan. “Ja in?” Uresničile so se nočne more mojega atija…    

Ob vsem skupaj je izredno zanimivo dejstvo, da se procent liminalnosti v krvi premosorazmerno veča z mojimi poskusi ponovne vstavitve v sistem: čeprav sem se tej ideji že odpovedala, sem ponovno kandidirala na razpisu za postdoke in brez kakršnekoli računice sanjala o tem, kako bom, ko dobim projekt, kupila terenca in se odpeljala nazaj v Saharo. Ne, nisem sanjala, živela sem projekt Fata Morgana. Oziroma, Morgan Dža. In zdel sem mi je povsem realen. No ja, izgubila sem nekaj dni in nekaj ur, ki bi jih lahko porabila za lepotni spanec, pa nič ne de. Sej sem že tko dost lepa, a ne ;) Za poroko očitno čisto dovolj. Mehr sem že določila in ga skregano s šeriatom  kar sama tudi kupila. Še preden sem za roko zaprosila. Na srečo na magistratu o tem še ničesar ne vedo. Mehru je ime  Laki Jota in po njegovi strehi se prav fino stopa. Tudi če dežuje… 

Hm, a sem zdaj kaj povedala? Težko je eno polletno mentalno neurje spraviti v par vrstic. Naj opišem le začetno in končno vremensko sliko, tisto vmes pa kar preskočim. Bi bilo preveč…

Avgusta sva prispela v mamo Evropo in kmalu za tem tudi že v Slovenijo. Ko po daljšem času prilezeš iz peska v mesto, se vse zdi že videno, znano in čisto preveč predvidljivo. Zaradi tega je skorajda vseeno kam jo mahneš, a vseeno ti ni vseeno, ko se znajdeš doma, kjer se ne počutiš prav nič domače. Skratka, na lastno nesrečo in Orsonovo srečo (registracija – pa kdo jo v Afrki spljoh potrebuje?!) sem čisto prekmalu in dokaj neslavno pristala v Ljubljani, kjer sem se nekaj časa sprenevedala, da me ni. Moja prva izvidnica Ljubljane je potekala v francoščini in v afriško-italijanskem spremstvu. Tako sem se vsaj malo počutila kot dôma. In meditirala na temo dóma. So dom hiša, avto, služba? Ali pa je to tam, kjer so ljudje, ki jih imamo radi? In morda še več, tam, kjer se dobro počuti tvoj pes?
Oprosti Paco, čim opravim z liminalnostjo, te peljem nazaj. Do takrat boš pa redno hodil na počitnice v jurto. Saj na Kozjanskem nimajo nič proti, če lajaš ob zasneženi poti…  

Vmes je bil en fotosešn v Zahodni Sahari za revijo Zaljubljenca na minskem polju

in eno potovanje, za katerega je firma Forti oblikovala slogan Potovanje, ki ga težko opišeš, z lahkoto pa začutiš. (klikni fotko)

Potem je moj fijonse odmaglil z Orsonom in predstavnikom slovenske prometne policije osvobajat okupirano Zahodno Saharo. Jaz pa sem ostala in iskala navdih, ki me je doletel kar preko domofona:  

“Dober dan, opravljamo anketo za osnovnošolsko raziskovalno nalogo. Ste pripravljeni sodelovati? ”

“O čem pa?”

“Ali verjamete v NLP?”

“Mogoče.”

“Ali menite, da so nezemeljska bitja inteligentna?”

“Nedvomno.”

“Hvala, nasvidenje.”

Moram povedati, da v anketah sicer skrajno nerada sodelujem, še posebej, kadar mi pridejo pred vrata, a svoje sorodnike vedno rada opravljam.

In še poanta: na delu je metamorfoza. Zdaj zdaj bo iz bube prilezla neka žuželka. Težava je le v tem, da še ne vem ali bo to saharska pikapolonica ali kamelji klop. Definitivno pa nekaj bo.