Ko Halid Bešlagić prepeva Na planincah luštno biti, mi je toplo pri srcu. Drugače pa je domovina hladovina. Dežela popadljivih plazilcev. Krvolokov z repom med nogami, ki so željno pofafali vse mehanizme zahojenega hlapčevstva. Jebeš vrabčka v roki, če je golob na strehi. Lepotice so varno zaklenjene v revijah, s plakatov bolščijo v nas groteskni palčki. Cagavi pubec Pohar denimo. Ob naskoku Olimpa je spustil svoj švohnato otestosteronjeni tonik v hlače. Tonik Foter. Mamin sine. Avtokastrat. Ali pa J. J ni nek eksces, naravna katastrofa ali pač anomalija. J je podaljšek kurca moralne večine. Lasni vsadek. Priponka. J je krona stvarstva.

Na šestih demokritičnih molitvah bom molil za Bubija.

Bubi ne jezi se.