Ravno sem se fino zatopila v delo, ko je potrkalo. “O ça va, ça va, ja, ravnokar sem zgubil tri stranke, zunaj je vroče, na terasi buganvilije še niso pognale sence in so navajeni, da jih posadim semle, ja, težko je, težko, si lahko poiščeš kaj drugega? – “AAAA?!” – “Veš, tudi kolesi, ki sem ju posodil unima dvema, še nista nazaj. Že dva dni ju ni nazaj. Sej ni treba takoj, če greš do večera bo čist v redu,” je dodal kupovalec in renovator nekoč francoskih gradov, danes pa desetih najlepših vil v Tiznitu. Tako hitro, kot me je povabil, me je tudi odslovil. Kaj je pravzaprav sploh mislil? Najverjetneje nič. Priznam, da sem bila čisto paf, ampak, saj je bilo too good to be true. In poskušat razumet nekaj, kar nima smisla, pač nima smisla.

S Pacotom sva se sprehodila do Turista za vogalom in Abduja vprašala, če je videl film “Lesi se vrača”. Ker ga ni, sem mu morala razložiti koncept, na katerem temelji film, zatem pa pokazati še na njegovo zvezo z migracijami Južnih Slovanov. Ves razsvetljen mi je dal ključe identične sobe kot zadnjič, a en štuk nižje. Zgornjo je namreč okupirala neka odštekana 19 letna Francozinja, ki že deset mesecev potuje. Ni vedela, kaj bi šla študirat, pa je odpotovala, da bi ugotovila, kaj v življenju hoče. V desetih mesecih je prišla do sklepa, da bo poskusila z mikrobiologijo in če ji ne bo všeč, bo čez eno leto spremenila smer, ker se v Franciji to da brez večjih komplikacij. Jo povsem podpiram, zakaj pa bi človek že v zibelki moral vedeti, kaj hoče v življenju in nehal iskati svoje življenjsko poslanstvo še preden je dobro zaživel… Aja, ko sem jo vprašala, kako kaj je, je rekla “Vroče!” Po čelu pa so ji lile potne kaplje. He he. Moja soba je malenkost hladnejša, ker je pod njo. Abdu mi grozi, da bo poleg sobe zaračunel še usluge za hamam. Saj veste, to je parna kopel…

Skratka, nazaj sem se preselila v eni sami uri, o sebi pa sem se naučila sledeče: I can be zen! Morda mi je zaradi tega zadnjič pod roke prišla tista knjiga zenovskih zgodb, katerih nauke sem bolj slutila kot razumela. Heidegger je o njih baje rekel: “Če jih prav razumem, poskušajo povedati isto, kot jaz v svojih spisih.”

Pas de photos cette fois.