(Za Nino Zorec)

Evo mene. Pojma nimam o vsem tem, pa sem naredila mini raziskavo. Obenem pa še foto tečaj pod okriljem Freye in Marcka. Slednji je bil tudi glavni vir informacij za pričujoči post.
Nekateri pravijo, da je Dakhla raj za surfanje, deskanje in kajtanje. Marck veter in valove lovi že šestnajst let. Malo v Veliki Britaniji, malo na Kanarskih otokih, malo na Karibih, pa v ZDA, zdaj v Dakhli. Pravi, da so v Dakli skozi vse leto dobri pogoji za jadranje. Pozimi piha približno 50% vsega časa, z močjo 4 boforjev, 15 – 30 vozlov. Poleti so razmere idealne: piha 90 % časa, med 4 in 9 boforji, okoli 50 vozlov. Zjutraj piha močno, sredi dneva se veter nekoliko umiri, zvečer ponovno ojača, v času sončnega zahoda pa se ponovno umiri. Lokalni termalni veter piha praviloma s severa, sicer pa lahko pride s katerekoli smeri. Valovi gredo prečno na obalo, na val se vozi s severa, ta je dolg cca 250 metrov in lahko rotira na do 4 mestih (Hm, a to kaj pove?).

Skratka, kadar piha, je v Dakhli idealno za kajtanje in surfanje, kadar ni vetra, je še vedno fino za deskanje, saj je valov na pretek. Plimovanje znaša cca 2 metra, tok, ki prihaja s Kanarskih otokov, pa zna biti precej močan. Vse je odvisno od tega, kje se nahajaš. Voda ima trenutno cca 19 stopinj, pleti je topleje. Kakšnih morskih psov ni videti, sicer pa so v laguni delfini in roza flamingoti. Laguna je namreč nacionalni park…
Kraje, kjer se driča po vodi, bi lahko razdelili na tiste v laguni, kjer je voda super gladka, brez valov in kjer se zadržujejo predvsem kajtarji, ter na kraje na zunanji, atlantski strani polotoka. Tu je vedno precej valovito in tako primerno tako za deskarje, kot surferje in kajtarje po valovih. Gužve praktično ni, lahko si čisto sam ali v družbi, kakor komu drago. Laguna je velika cca 50 kvadratnih km, kajtarji trenutno izkoriščajo le 2 kilometra. Preostanek ostaja za raziskovanje, za kar pa je potrebno vozilo na štirikolesni pogon. Nina, “spotov za furat” je torej kolikor hočeš.

V laguni je pozimi največ 50 ljudi, na atlantski strani kakšnih 10. Poleti verjetno nekoliko več. Gre za mednarodno zasedbo med katero prevladujejo Francozi, Angleži, Nizozemci, Nemci, Španci, najdejo pa se tudi Maročani, Švicarji, Portugalci, Italijani in Američani…
V Dakhli so trije kampi, dva ob laguni (Dakhla Attitude & Auberge des nomades), eden na atlantski obali (Pat’s surf camp, tu se spoznajo tudi na ribolov…). Stanejo cca 30 dh na osebo (slabe 3 eure), malo več, če se najame šotor ali bungalov. Kampa ob laguni imata svoj servis in izposojevalnico opreme. Kdor želi se lahko nastani v hotelu v mestu. Soba s tušem stane cca 100 dh (cca 10 eur). Od mesta do krajev zločina je cca 10 minut vožnje z avtom.

V Dakhlo se lahko prileti s Kanarskih otokov (Las Palmas) ali iz Casablance. Povratna karta za notranji let Dakhla – Casablanca baje nanese 1200 Dh (cca 120 eur), lahko se leti tudi iz Marakeša ali Agadirja, kjer se najame avto in odpeljete do Dakhle. Avtobus v Dakhlo vozi vsak dan, stane cca 400 dh (cca 40 eur), iz Agadirja nekoliko manj, vožnja pa traja 24 ur iz Marakeša in 18 ur iz Agadirja.
Upam, da vse skupaj kaj pove. Če najdete kakšne napake ali neumnosti, ki se nanašajo na interpretacije podatkov o vetru in valovih, pa me prosim opozorite, da popravim…

6 komentarji
Comments feed for this article
marec 24, 2008 at 8:38 popoldan
natasa
zelo lepe slike špela!
zadnja, z dvema polmesecema mi je še posebno všeč.
foto tečaj je bil očitno uspešen.
kaj pa tečaj surfanja in ostalih vragolij?
poleti še ti ;)
marec 27, 2008 at 4:37 popoldan
E-migrator
Helou!
Ja, moram si body surf nabavit, potem se pa, inšalah, kot pravijo tukaj, podam v vratolomne vode. Zaenkrat torej preostane le čofotanje, oz. kobacanje, po valovih na obali :)
marec 31, 2008 at 1:18 popoldan
nina
ejla spela!
ZAKON! super reportaza, lepe slikce…
mi je kr hudo, ker me ni tam!
upam, da se kmalu vidimo nekje na vodi in vetru:)
srfarski pozdrav
marec 31, 2008 at 7:15 popoldan
tina
oj seko!
ja tale Dakhla se sliši oziroma izgleda super-lepe fotke. tata, i sine bi :-) tko, da zdej lahko spet mau srfanje povadš, ker-roko na srce- si mau ven iz vaje:-))))) ampak nikoli ni prepozno, tako da go for it!
uživi
pusa, Tina
april 4, 2008 at 9:12 popoldan
Manca
Lep pozdrav od Ninine cimre in tvoje bivše landlordke, še iz časov ko si živela na Litostrojski – a ni svet mejhen?:) me veseli da uživaš in živiš kot ti paše..keep it up!
lep pozdravček,
Manca
april 8, 2008 at 10:40 popoldan
E-migrator
Hojla babe!
kaj naj rečem, vidim, da se na surfanje palijo bolj dečve kot dečki :)
Jaz sem zajadrala v puščavo, bila v koranski šoli blizu mavretanske meje – bilo je vroče, a zanimivo. Zdaj pa vam vsem skupaj veselo maham in Nouadhibouja v Mavretaniji in grem pozdravit Rachida.
PS: Včeraj sem bila v ribiški vasi Barbas (še v Zahodni Sahari), kjer so mi pred noge dobesedno vrgli vrečo rarogov, preveč za dva, preveč za štiri. Nabutala sva se proteinov, preostalo polovico tone pa šenkala nekemu tipu iz kraljeve mornarice. Lokalci rarogov ne morejo več videti, toliko so jih že pojedli, midva pa zaenkrat še :) Še hvala bogu, da je tip prišel mimo, ker sem že razmišljala, če naj jih spustim nazaj v vodo…
Ja Manca, a z Nino sta cimri? Super! Svet je res majhen. A še fotografiraš?
Seko: ne me zafrkavat, mam vedno več mišic – odkopavam Orosna iz peska po parkrat na dan, pa prelagam zeloooo težke podnice ko profi. Beri: tudi surfanje bo šlo, ko se spravim. Glej, da ti tam v Egiptu ne boš s kajtom nekontrolirano poletela, pa morske pse veselo preskakuj, škodit ne more ;)
V Barbasu je v vodi strupena kača: la mala pata. Kaj bi bilo to? Jaz se nisem kopala, ker sem bila edina ženska v naselju s kakimi 700 tipi. Moro se je in preživel…